O meni
Iz preprostih idej nastajajo moje lesene zgodbe
Živijo, sem Nika!
Ustvarjalka, opazovalka in večna raziskovalka materialov, krajev in idej. Trenutno zaključujem študij lesarstva, pred tem pa sem študirala turizem, kar je močno zaznamovalo moj pogled na svet in delo. Zanima me, kako prostori, ljudje in materiali vplivajo drug na drugega ter kako lahko iz preprostih stvari nastanejo dobre zgodbe in uporabni izdelki. Že od srednje šole sem veliko potovala in kasneje nekaj let živela v tujini, v Španiji, ZDA in Nemčiji, kar mi je dalo širino, samozavest in občutek, da se lahko dobro znajdem v različnih okoljih. Velik del svojih zgodnjih dvajsetih let sem namenila mednarodnemu povezovanju mladih preko lokalnega študentskega kluba in partnerskih organizacij po Evropi. To je bil odličen poligon za projektno učenje, timsko delo in sklepanje dolgotrajnih prijateljstev. Ker mi je bilo projektno delo blizu, sem bila nato štiri leta zaposlena kot skrbnica Erasmus+ projektov na področju mladine. To obdobje me je naučilo organizacije, odgovornosti in pomena dobrega procesa – znanja, kar danes prenašam tudi v svoje ustvarjalno delo in delavnice.
nika
Z lesom sem se začela ukvarjati šele po končanem študiju turizma. Želja po tem, da se naučim nekaj novega in bolj oprijemljivega, me je pripeljala na študij lesarstva. Študijsko prakso sem opravljala v Berlinu in Dresdnu. Tam sem dobila vpogled v delo mizark in mizarjev v drugačnem kulturnem okolju ter dragoceno medkulturno izkušnjo, ki je še poglobila moj odnos do obrti. Da sem se začela resneje ukvarjati z lesom je botrovalo tudi to, da imamo doma gozd. Ta je moj zalogovnik materiala za številne projekte. Lokalni les je zame zlata vreden, hkrati pa me uči potrpežljivosti. Koliko časa, znanja in dela je potrebnega, da od drevesa prideš do kakovostnega lesa!
Ko nisem v lesarski delavnici, sem najraje v gozdu, pri svoji leseni koči, v hribih, gorah ali na plezalni steni. Narava je prostor, kjer se najlažje umirim in zbistrim misli. Se pa večkrat znajdem tudi za računalnikom, kjer nastajajo načrti, skice in ideje za nove izdelke ter delavnice. Moj najljubši les je umirjen in eleganten hrast, najljubše drevo pa češnja, še posebej takrat, ko je polna sočnih sadežev.
O meni
moje lesene zgodbe
Živijo, sem Nika!
Ustvarjalka, opazovalka in večna raziskovalka materialov, krajev in idej. Trenutno zaključujem študij lesarstva, pred tem pa sem študirala turizem, kar je močno zaznamovalo moj pogled na svet in delo. Zanima me, kako prostori, ljudje in materiali vplivajo drug na drugega ter kako lahko iz preprostih stvari nastanejo dobre zgodbe in uporabni izdelki. Že od srednje šole sem veliko potovala in kasneje nekaj let živela v tujini, v Španiji, ZDA in Nemčiji, kar mi je dalo širino, samozavest in občutek, da se lahko dobro znajdem v različnih okoljih. Velik del svojih zgodnjih dvajsetih let sem namenila mednarodnemu povezovanju mladih preko lokalnega študentskega kluba in partnerskih organizacij po Evropi. To je bil odličen poligon za projektno učenje, timsko delo in sklepanje dolgotrajnih prijateljstev. Ker mi je bilo projektno delo blizu, sem bila nato štiri leta zaposlena kot skrbnica Erasmus+ projektov na področju mladine. To obdobje me je naučilo organizacije, odgovornosti in pomena dobrega procesa – znanja, kar danes prenašam tudi v svoje ustvarjalno delo in delavnice.
nika
Z lesom sem se začela ukvarjati šele po končanem študiju turizma. Želja po tem, da se naučim nekaj novega in bolj oprijemljivega, me je pripeljala na študij lesarstva. Študijsko prakso sem opravljala v Berlinu in Dresdnu. Tam sem dobila vpogled v delo mizark in mizarjev v drugačnem kulturnem okolju ter dragoceno medkulturno izkušnjo, ki je še poglobila moj odnos do obrti. Da sem se začela resneje ukvarjati z lesom je botrovalo tudi to, da imamo doma gozd. Ta je moj zalogovnik materiala za številne projekte. Lokalni les je zame zlata vreden, hkrati pa me uči potrpežljivosti. Koliko časa, znanja in dela je potrebnega, da od drevesa prideš do kakovostnega lesa!
Ko nisem v lesarski delavnici, sem najraje v gozdu, pri svoji leseni koči, v hribih, gorah ali na plezalni steni. Narava je prostor, kjer se najlažje umirim in zbistrim misli. Se pa večkrat znajdem tudi za računalnikom, kjer nastajajo načrti, skice in ideje za nove izdelke ter delavnice. Moj najljubši les je umirjen in eleganten hrast, najljubše drevo pa češnja, še posebej takrat, ko je polna sočnih sadežev.
